ČISTO TIHO IN SKRIVAJ
JE PRIŠLA V NAŠ KRAJ.
BARVIC BREZ ŠTEVILA NOSI
IN NA LISTIČE JIH TROSI.
(M. Voglar)
Res je že tu. Kdo? Jesen vendar! Pisana, sončna, topla, vesela, mogoče malce meglena in muhasta …. v bistvu prav takšna kot smo mi (brez muhasti seveda). 🙂
Prava zakladnica so jesenski gozdovi, saj kar kličejo po pohajkovanju, lovu za gobami ter nabiranju kostanja. Nevede domov prinesemo še kakšno bodico, nekaj listja, mogoče tudi kakšno odrgnino, kar pa je le dodana vrednost lepih sončnih dni.
Zares ste se potrudili, saj se je v šoli nabral zajeten kup kostanja, ki je kar vabil na piknik. V četrtek so že po malici zavreli prvi lonci in naznanili, da se po pouku obeta jesenski živžav na šolskem igrišču. Družili smo se ob igrah, risali, peli, klepetali, se greli na soncu in seveda sladkali s kostanjem.
