Nekaj, kar bi sicer romalo v smeti, se je znašlo v 3. Č razredu in pod spretnimi prsti so nastale nove umetnije. Tako zagreto so se lotili dela, da so kar malce pozabili na čas in kar naenkrat smeti niso bile več le smeti, ampak umetnost, ki so jo postavili na ogled.
Koga? Ja, mamuta vendar. Na že 12. pohodu po mamutovih potek, ki ga pripravlja Turistično društvo Kokrica. Zbrali smo se zjutraj na igrišču pred šolo in odkorakali. Mlajši na krajši, starejši pa na nekoliko daljši krog. Vmes je bil čas še za kratek postanek in pogled v prazgodovino. Gašper, Jakob, Tit, Izak, Luka, Sara, Ema, Lučka, Gaja in Alja (prav vsi iz 5. C) so odlično prikazali življenje v času mamuta.
BRAVO tudi vsi starši in ostali, ki ste nam delali družbo na pohodu.
Tako, pa smo zaključili s tabori za letošnje šolsko leto. V petek, se je domov vrnila še druščina veselih prvošolcev, ki je na Rakitni preživela tri zanimive dni. Raziskovali so življenje ob jezeru, preverili moč na plezalni steni, odšli na nočni pohod z lučkami in seveda našli tudi nekaj časa za igro in klepet.
Ni lepšega kot sončne, ne prevroče dni preživeti zunaj, na svežem zraku s skirojem pod nogami in prijetno družbo ob strani. Ker so počitnice skoraj pred vrati, naše glave pa že precej utrujene, je bilo petkovo vijuganje po šolskem igrišču pravi žur. Učitelj Matic je postavil poligon, na glave smo si nadeli čelade, pognali motorje v šesto prestavo in “šibali” na vse strani.
POHOD PO MAMUTOVI DEŽELI
V soboto, 8. 6., je skladno s šolskim koledarjem pouk. Na Kokrici imamo ŠPORTNI DAN.
Udeležili se bomo pohoda. Zberemo se na igrišču pred šolo na Kokrici.
4. in 5. razred zbor ob 8.30 – dolga proga 14km (predviden zaključek 12.30-13.00)
2. in 3. razred zbor ob 9.00 – kratka proga 6km (predviden zaključek 11.30)
1. razred zbor ob 9.00 – skrajšana proga (predviden zaključek 11.00)
Za malico je poskrbljeno, jutranjega varstva, kosil in podaljšanega bivanja pa ta dan ne bo. “Šolski avtobusi” v soboto ne bodo vozili. Poskrbite za prevoz.
Tudi v letošnjem šolskem letu so drugošolci preživeli nekaj veselih dni na kmetiji Zgornji Zavratnik. Brez dežnika bi bilo tokrat bolj težko, saj so bili deževni dnevi očitno dodana vrednost skoraj vseh pozno pomladanskih dni. No, pa nič zato, na kmetiji ni časa za gledanje na uro in čakanje na sonce. Je treba zavihat rokave in veselo na delo.
Koliko zanimivih stvari znajo povedati prvošolci, ki v obliki govornih nastopov predstavljajo izbrane živali. Izvedeli smo veliko o konjih, kužkih, orkah … Prav posebno presenečenje pa je za sošolke in sošolce pripravil Jakob, ki je ob koncu svoje predstavitve prinesel pokazat čisto pravega legvana. Vaauu, so bili navdušeni vsi, to pa je poseben obisk.
Kako veliko je PREŠERNO SRCE?
V njem je prostora za tisoč stvari. Za prijazne malenkosti, drobne napake, za oprosti in prosim, za drugačnost, dež in sonce, tišino in pesem, za vse kar dovoli, da vsak na svoj poseben način žari.
Ker je pomembno, kakšni smo drug do drugega, smo tudi letos pripravili prenočevanje za učence, ki znajo priskočiti na pomoč, posoditi, pomagati, pozdraviti, prisluhniti ali preprosto prispevati k lepšemu sobivanju.
Zbrali smo se v petek, 17. maja, ob 14. uri in takoj krenili na bazen, kjer nam je prijazni animator Luka pripravil pravo vodno “zabavo”. “Hodili” smo po vodi, se kotalili v krogli in igrali vaterpolo. Po večerji nas je učiteljica Dunja odpeljala v daljno Afriko, že v popolni temi pa smo zaplesali na pižama žuru. Sobotno jutro smo rezervirali za delavnico. Iskali in pisali smo vrline, ki bi morale graditi našo osebnost. Table že visijo na ograji, da nas malce spomnijo, če bi slučajno pozabili, da dobro srce nekaj velja.
HVALA vsem, ki ste kakorkoli prispevali pri izvedbi prenočevanja in si v svojem natrpanem urniku vzeli nekaj časa za nas!
Dobre tri mesece je že, odkar smo se meseca februarja odločili, da bomo nekaj ukrenili in našo vsakdanjo kulturo nadgradili. Najprej smo zadevo močno zagrabili, vmes malce popustili, a nikakor pozabili. Delili smo prijaznosti, razmišljali in odgovarjali na miselnice ter skrbeli za red v razredu, v garderobi in upamo, da tudi doma.
Sredi maja smo tako med kupom odgovorov na zadnjo miselnico izžrebali Milo in Gašperja ter razglasili zmagovalce z najbolj urejeno garderobo. Najbolj vestni in redoljubni so bili v 5. C. Takoj za njimi pa 3. C. B
R
A
V
O!
Kako skrben in sočuten je Videk do živali, rastlin in ljudi. Kako s svojo toplino in vedrino prispeva k boljšemu svetu. Brez neičmrnosti in pohlepa, potrebe po dokazovanju ali pohvali. Daje in ne zahteva. A na srečo se dobro z dobrim vrača in tudi Videk je za svojo dobroto poplačan s čisto novo srajčko. Snežno belo in toplo.
Juhej, kako smo uživali na predstavi Prešernovega gledališča. Skupaj z Vidkom smo se “potepali naokrog” in ugotovili, da je pesem najboljše zdravilo za strah.
