V jesenski zbiralni akciji smo zbrali 7940 kg papirja, kar je naneslo 714,60 €.
Prva tri mesta so zasedli:
| 3. C | 1231 kg |
| 3. Č | 1168 kg |
| 4. C | 1094 kg |
BRAVO tretješolci!
Prav posebej velja pohvaliti Niko V., Saro P., Julijo G. iz 3. C ter Tineta E. iz 3. Č, ki so v zabojnik vsak posebej odvrgli več kot 200 kg papirja! 🙂
Čez zimo pridno kopičite zaloge, nova zbiralna akcija nas čaka pomladi.
Končuje se mesec oktober, ko so nas gasilska društva še posebej opozarjala na požarno preventivo. Posebna pozornost je bila namenjena številki za klic v sili 112, ki je bila tudi glavna tema likovnega in literarnega natečaja Gasilske zveze MO Kranj. Z likovnimi izdelki so na natečaju sodelovali tudi učenci naše šole. Najbolj pa sta komisijo prepričala Karin in Žiga iz 3. Č. ČESTITKE!
Po novo znanje so se učenci 2. razreda odpeljali v Tehniški muzej Bistra. Ogledali so si obdelavo lesa, žagarstvo, kovaštvo, spoznali živali naše dežele ter cestni promet nekoč. Med malico jim je družbo delal pupek, ki se je sprehajal po parku. Na delavnici so odkrivali zanimivosti padalstva in si izdelali padalca. Še posebej atraktivni so bili stari avtomobili in marsikdo bi se rajši kot z avtobusom nazaj v šolo odpeljal s tistim starim, dolgim in širokim avtom.
Kar 50 let že stoji stavba naše centralne šole v Kranju, skozi vrata katere vstopajo in v širni svet odhajajo številne generacije. In kot se za tako pomemben dogodek spodobi, je tudi praznovanje nekaj posebnega. Poleg številnih in zanimivih aktivnosti, ki so jih pripravili na matični šoli (BRAVO Kranjčani), so svoj delček k praznovanju prispevali tudi učenci naše podružnice (z dodatkom k.g. iz bližnjih šol). Pod mentorstvom učiteljice Nine in učitelja Marka ter ob pomoči gospe Sabine so pripravili muzikal Maček Muri. Huh, koliko vaj in usklajevanja je bilo potrebnega. Ampak, trud je poplačan. Muzikal je navdušil obiskovalce in si prislužil bučen aplavz. ČESTITKE vsem nastopajočim in sodelujočim! Mi pa upamo na kakšno ponovitev.
Še več slik? KLIK
Ali pa kar posnetek? KLIK
Pa so zaropotali stroji in vnesli nekaj spremembe v naš šolski vsakdan. Ampak se kar dobro znajdemo. Malce potrpimo, se prilagodimo pa gre. Za dobro voljo poskrbi še sonce, ki nas kar vabi na šolsko igrišče.
Sicer pa se dogaja toliko stvari, da teden kar zbeži neznano kam. Za nami je kostanjev piknik, zbiranje papirja, ogled muzikala Maček Muri, “odmor za akrobatiko” … Mimogrede občudujemo še nova okna in čistimo kolesa, ki jih bomo parkirali v novi kolesarnici. Juhuu!
Učitelji včasih kar malce obupujemo, ko že “nevemkaterič” ponavljamo ene in iste besede: pazi na lepo pisavo, dvigni roko, ko želiš nekaj povedati, označi domačo nalogo, po hodniku ne tečemo … in tekom šolskega leta tako “neštetokrat” obnovimo, utrdimo in obdelamo šolska pravila.
Na srečo pa ni vedno tako. Ko gre za kakšno lepo presenečenje, se znajo naši učenci zelo potruditi. Tokrat je 5. oktobra na Svetovni dan učiteljev prav v vsakem razredu zrasla rožica, ki je z lepimi željami narisala nasmeh in polepšala dan. Bravo! Čista petka!
v Velenju je privabil tudi naše četrtošolce. Skupaj s številnimi Pikami so se potikali naokrog, ustvarjali, iskali Ficka in verjetno doživeli tudi kakšno nenavadno dogodivščino. No, saj poznamo Piko Nogavičko; v njeni družbi zagotovo ni dolgčas.
Ha, kakšno sonce nas je grelo vse štiri dni našega druženja na Debelem rtiču. Ha, in koliko komarjev nam je delalo družbo. Zavidanja vredno. 🙂
Pravo indijansko poletje, ki smo ga obogatili z raziskovanjem morske obale, plavanjem, večernim sprehodom do Ankarana, talenti, pisanjem razglednic, malimi morskimi celicami … je zapolnilo naše bivanje na naravoslovnem taboru; pa seveda odlična kosila in večerje. Gremo nazaj? Seveda. Kdaj?
Z lepimi pozdravi poslali so nam nekaj slik, da nas malce razvedrijo in željo po hribih v nas zbudijo. Kdo ve, kam so šli, sprašujemo se zdaj, saj s slik vidi se le pot ter nekaj veselih in žejnih podob.
Tokratni obisk Cankarjevega doma je bil čudovit. Ne le, da smo z zanimanjem sledili zgodbi operno-baletne pravljice Gospod in hruške, očarali so nas tudi kostumi, scena in nastopajoči, tako orkester pod odrom kot pevci in plesalci na odru. Prav posebna je bila deklica, ki je gospodu pomagala do hrušk, saj se je za njo “skrivala” naša Sara iz 2. C. Tudi mi smo kar malce ponosni, saj stati na odru Cankarjevega doma ni ravno vsakdanji dogodek. Bravo in čestitke za pogumen in doživet nastop!
