V učilnici 3. č razreda je bilo iz dneva v dan več odpadnih škatlic, smo že mislili, da jih je popadla huda zbirateljska mrzlica, pa smo ugotovili, da so imeli drugačne načrte.
Pri likovni umetnosti so se lotili kiparjenja, kjer so za likovno izražanje uporabili odsluženo embalažo, lepilne trakove, vrvice in druge materiale.
Nastalo je nekaj zanimivih oblik in podob, ki so bile postavljene na razredno razstavo.
Le od kod prihaja ta zvok, smo se med odmorom spraševali na šolskem hodniku, pa smo še malce bolj pozorno prisluhnili in sledili glasbi, ki nas je pripeljala v učilnico 3.č razreda. Naleteli smo na učiteljico Julijo ter nasmejane in radožive tretješolce, ki so navdušeno preizkušali svoje spretnosti igranja na inštrumente. Razložili so nam, da pri glasbeni umetnosti spoznavajo glasbila, na obisk povabijo tudi kakšnega gosta oz. gostjo, večkrat pa se tudi sami preizkusijo v igranju. Smo jim naročili, naj nas obvestijo, ko bo prvi koncert 🥁🎻.
Kaj vse nam je prinesel tale februar. Najkrajši mesec v letu pa toliko dogajanja, da smo komaj sledili. Začeli smo ga s praznovanjem kulturnega praznika v kulturnem domu na Kokrici, že naslednji dan pa našemu dolgoletnemu ravnatelju Alešu Žitniku zaželeli vse dobro na novem delovnem mestu. Pogrešali ga bomo, a čakajo ga novi izzivi, ki naj mu prinesejo čim več veselja in radosti. 😉
Na predčasnih počitnicah smo se naužili še zadnjih zimskih radosti, si malce odpočili in se s polno delovno vnemo vrnili nazaj v šolske klopi. Čakal nas je še pust krivih ust, dan poln norosti in veselja. Če ste se dopoldne sprehajali po Kokrici, ste nas zagotovo ujeli.
Nekaj slik s prireditve ob kuturnem prazniku si lahko ogledate TUKAJ.
… in še nekaj slik pustnega rajanja.
Še teden pred odhodom na tabor je bila glavna skrb vseh udeležencev sneg, saj so za zimski čas previsoke temperature nakazovale, da se bo tokrat smučalo kar po travi. A očitno so bile misli in želje naših petošolcev tako močne, da se je z neba usulo ravno pravi čas.
Nekateri so se na smučkah znašli prvič, nekateri pa so bili v vijuganju navzdol po klancu že pravi mojstri. Po treh dneh smučanja so prav vsi svoje dosedanje izkušnje in spretnosti še dodatno nadgradili. Prav fine, poučne in zabavne pa so bile tudi ostale aktivnosti, ki so popestrile in obogatile dogajanje na taboru.
Praznična glasba in veselo razpoloženje se je kot vonj po sveže pečenih piškotih prijetno širil po naši podružnici. Kljub pogledovanju v nebo, nas snežinke žal niso razveselile s snežnimi radostmi, nam je pa zato nasmeh na obraz narisal obisk dedka Mraza. S prireditvijo, ki je nastala pod taktirko učiteljice Anite, smo obeležili Dan samostojnosti in enotnosti, madi igralci pa so se nam predstavili s kratko igrico. Nekaj veselega dogajanja delimo še v sliki.
Lučke in pesem skupaj s snežinkami prinesejo nekaj čarobnosti v mesec december, ki ji moramo dovoliti, da nas malce začara in očara. Po dveh letih je predpraznično veselje ponovno napolnilo naše šolske prostore. Grel nas je topel čaj, zobali smo slane kokice, se sladkali s palačinkami, s katerimi vedno raztura naš ravnatelj, srečelov nas je razveselil z nagradami, po mizah pa so se šibili izdelki naših otrok iz vrtca in šole, ki so se kar nekaj dni aktivno pripravljali na bazar, nad katerim je tokrat bdela učiteljica Maja. Prav posebno razstavo je pripravila gospa Dolores, ki nas je navdušila z nakvačkanim simbolom naše šole – podobo Franceta Prešerna.
Hvala vsem za obisk, dobro voljo ter denarne prispevke. Zbrani denar smo prispevali v šolski sklad.
V četrtek, 24. novembra, nas je pot vodila v Radovljico, kjer smo si v tamkajšnji Linhartovi dvorani ogledali plesno predstavo Levje kraljestvo, ki je nastala po predlogi dobro poznane zgodbe o Levjem kralju. Igralci so nam s plesom pričarali prav posebno vzdušje, ki nas je skupaj z izbrano glasbo popeljalo v skrivnostni svet afriških savan.
Že dvanajst let je tretji petek v novembru namenjen domači, lokalno pridelani hrani. Pohvalno in spodbudno je, da se tudi otroci vsako leto bolj zavedajo pomena zdravega načina prehranjevanja in pomena domačih pridelkov ter izdelkov. Velik doprinos k temu ima zagotovo družinsko okolje, kjer se z zgledom spodbuja, da se na krožniku znajdejo domače “dobrote”. No, kakšno zelje, repa, ješprenj … so sprva najbrž deležni vihanja nosu, z leti pa postanejo specialiteta.
Takole pa smo dan slovenske hrane obeležili v šoli …
Učiteljica Marjana, ki poučuje na naši centralni šoli, nas je s posebnim sporočilom spomnila na delni sončev mrk, ki na našem nebu ni ravno pogost pojav. S Kranja so nam tako dostavili nekaj očal z zaščitno folijo in nekaj vezirjev z močnim varilskim steklom. Vremenska napoved za torek, 25. 10., ni bila ravno spodbudna, a ravno v času mrka, so se oblaki dovolj razkadili, da smo ujeli nekaj lepih pogledov proti soncu.
