Tudi na Kokrici smo še pred koncem pouka počastili slovenski državni praznik. Stopili smo na oder kulturnega doma, zapeli, zaplesali, zaigrali in razmišljali o sreči 
. Le na kulturo v dvorani smo malce pozabili. Zgotovo bomo do naslednjič tudi to izpopolnili in s tem pokazali, da cenimo trud nastopajočih. 
z njim pa vsa njegova mačja klapa. Po premieri na 50-letnici OŠ Franceta Prešerna Kranja, so z dogodivščinami in gostovanji že pošteno zapolnili mačjo knjigo. Najprej so nastopili na občinskem tekmovanju lutkovnih in otroških gledaliških skupin, od koder so potovali na regijsko tekmovanje in si prislužili srebrno plaketo. Predstavili so se na srečanju gledaliških skupin Prešernovih šol, ki je v letošnjem šolskem letu potekalo v Kranju in gostovali na OŠ Naklo. “Zapredli” pa so tudi čez mejo. Tik pred koncem pouka so nastopili na dvojezični šoli v Beljaku, kar je bila zagotovo prav posebna izkušnja.
VELIK APLAVZ vsem skupaj. Učitelji Nina, Marko in Sabina, kako kaže? Rezerviramo karte za Broadway? Muri The Cat, New York prihajamo 🙂
Seveda ne smemo pozabiti, da brez pomoči in podpore strašev ne bi šlo ter seveda vseh, ki so kakorkoli priskočili in pomagali. HVALA! Hkrati pa dokaz, da se trud in vestno obiskovanje vaj obrestuje.
Z nami delijo še nekaj slik gostovanja na OŠ Naklo.
Tako majhne, a tako koristne, brenčijo okrog nas in naznanjajo, da prišel je cvetja čas. Vse o čebelah in čebelarstvu so lahko drugošolci izvedeli na naravoslovnem dnevu v Čebelarskem muzeju v Radovljici. Za spomin so domov odnesli dišečo svečko iz čebeljega voska, ki so jo izdelali na delavnici.
V letošnjem šolskem letu se pa nismo kaj prida izkazali. Zobna asistentka nas je vestno obiskovala vsak mesec, se trudila, da bi se nas kaj prijelo, a kot da bi sedeli na ušesih. V začetku junija se je tako izkazalo, da tokrat nimamo zmagovalnega razreda.
Največ zajčkov se je nabralo v 5.C, ki so si kljub vsemu prislužili nagrado. BRAVO in hkrati lep zgled za vse ostale.
Nekaj, kar bi sicer romalo v smeti, se je znašlo v 3. Č razredu in pod spretnimi prsti so nastale nove umetnije. Tako zagreto so se lotili dela, da so kar malce pozabili na čas in kar naenkrat smeti niso bile več le smeti, ampak umetnost, ki so jo postavili na ogled.
Koga? Ja, mamuta vendar. Na že 12. pohodu po mamutovih potek, ki ga pripravlja Turistično društvo Kokrica. Zbrali smo se zjutraj na igrišču pred šolo in odkorakali. Mlajši na krajši, starejši pa na nekoliko daljši krog. Vmes je bil čas še za kratek postanek in pogled v prazgodovino. Gašper, Jakob, Tit, Izak, Luka, Sara, Ema, Lučka, Gaja in Alja (prav vsi iz 5. C) so odlično prikazali življenje v času mamuta.
BRAVO tudi vsi starši in ostali, ki ste nam delali družbo na pohodu.
Tako, pa smo zaključili s tabori za letošnje šolsko leto. V petek, se je domov vrnila še druščina veselih prvošolcev, ki je na Rakitni preživela tri zanimive dni. Raziskovali so življenje ob jezeru, preverili moč na plezalni steni, odšli na nočni pohod z lučkami in seveda našli tudi nekaj časa za igro in klepet.
Ni lepšega kot sončne, ne prevroče dni preživeti zunaj, na svežem zraku s skirojem pod nogami in prijetno družbo ob strani. Ker so počitnice skoraj pred vrati, naše glave pa že precej utrujene, je bilo petkovo vijuganje po šolskem igrišču pravi žur. Učitelj Matic je postavil poligon, na glave smo si nadeli čelade, pognali motorje v šesto prestavo in “šibali” na vse strani.
POHOD PO MAMUTOVI DEŽELI
V soboto, 8. 6., je skladno s šolskim koledarjem pouk. Na Kokrici imamo ŠPORTNI DAN.
Udeležili se bomo pohoda. Zberemo se na igrišču pred šolo na Kokrici.
4. in 5. razred zbor ob 8.30 – dolga proga 14km (predviden zaključek 12.30-13.00)
2. in 3. razred zbor ob 9.00 – kratka proga 6km (predviden zaključek 11.30)
1. razred zbor ob 9.00 – skrajšana proga (predviden zaključek 11.00)
Za malico je poskrbljeno, jutranjega varstva, kosil in podaljšanega bivanja pa ta dan ne bo. “Šolski avtobusi” v soboto ne bodo vozili. Poskrbite za prevoz.
Tudi v letošnjem šolskem letu so drugošolci preživeli nekaj veselih dni na kmetiji Zgornji Zavratnik. Brez dežnika bi bilo tokrat bolj težko, saj so bili deževni dnevi očitno dodana vrednost skoraj vseh pozno pomladanskih dni. No, pa nič zato, na kmetiji ni časa za gledanje na uro in čakanje na sonce. Je treba zavihat rokave in veselo na delo.
