Koliko zanimivih stvari znajo povedati prvošolci, ki v obliki govornih nastopov predstavljajo izbrane živali. Izvedeli smo veliko o konjih, kužkih, orkah … Prav posebno presenečenje pa je za sošolke in sošolce pripravil Jakob, ki je ob koncu svoje predstavitve prinesel pokazat čisto pravega legvana. Vaauu, so bili navdušeni vsi, to pa je poseben obisk.
Kako veliko je PREŠERNO SRCE?
V njem je prostora za tisoč stvari. Za prijazne malenkosti, drobne napake, za oprosti in prosim, za drugačnost, dež in sonce, tišino in pesem, za vse kar dovoli, da vsak na svoj poseben način žari.
Ker je pomembno, kakšni smo drug do drugega, smo tudi letos pripravili prenočevanje za učence, ki znajo priskočiti na pomoč, posoditi, pomagati, pozdraviti, prisluhniti ali preprosto prispevati k lepšemu sobivanju.
Zbrali smo se v petek, 17. maja, ob 14. uri in takoj krenili na bazen, kjer nam je prijazni animator Luka pripravil pravo vodno “zabavo”. “Hodili” smo po vodi, se kotalili v krogli in igrali vaterpolo. Po večerji nas je učiteljica Dunja odpeljala v daljno Afriko, že v popolni temi pa smo zaplesali na pižama žuru. Sobotno jutro smo rezervirali za delavnico. Iskali in pisali smo vrline, ki bi morale graditi našo osebnost. Table že visijo na ograji, da nas malce spomnijo, če bi slučajno pozabili, da dobro srce nekaj velja.
HVALA vsem, ki ste kakorkoli prispevali pri izvedbi prenočevanja in si v svojem natrpanem urniku vzeli nekaj časa za nas!
Dobre tri mesece je že, odkar smo se meseca februarja odločili, da bomo nekaj ukrenili in našo vsakdanjo kulturo nadgradili. Najprej smo zadevo močno zagrabili, vmes malce popustili, a nikakor pozabili. Delili smo prijaznosti, razmišljali in odgovarjali na miselnice ter skrbeli za red v razredu, v garderobi in upamo, da tudi doma.
Sredi maja smo tako med kupom odgovorov na zadnjo miselnico izžrebali Milo in Gašperja ter razglasili zmagovalce z najbolj urejeno garderobo. Najbolj vestni in redoljubni so bili v 5. C. Takoj za njimi pa 3. C. B
R
A
V
O!
Kako skrben in sočuten je Videk do živali, rastlin in ljudi. Kako s svojo toplino in vedrino prispeva k boljšemu svetu. Brez neičmrnosti in pohlepa, potrebe po dokazovanju ali pohvali. Daje in ne zahteva. A na srečo se dobro z dobrim vrača in tudi Videk je za svojo dobroto poplačan s čisto novo srajčko. Snežno belo in toplo.
Juhej, kako smo uživali na predstavi Prešernovega gledališča. Skupaj z Vidkom smo se “potepali naokrog” in ugotovili, da je pesem najboljše zdravilo za strah.
V četrtek, 25. aprila, je v Kranju potekalo srečanje gledaliških skupin Prešernovih šol. V goste so prišli mladi igralci iz Maribora, Črenševcev in Ribnice, pogumno so stopili na oder in poželi velik aplavz.
Učenci podružnične šole so si v kulturnem domu na Kokrici ogledali predstavo Palčki pospravljalči v izvedbi mladih igralcev PŠ Kokrica, predstavo v prekmurščini z naslovom Luncof Pišta gledališčnikov iz Črenševcev ter Alico v čudežni deželi v izvedbi učencev osnovne šole dr. Franceta Prešerna iz Ribnice.
Bilo je sila zanimivo, prav nič utrudljivo, zabavno in hecno ter čiso nič strogo resno.
Drugošolci so v četrtek, 18. aprila, odšli v pradavnino. No, ne čisto zares. Odpeljali so se v Arboretum Volčji Potok. Spoznali in ogledali so si kaktuse, orhideje, grmovnice in drevesa, tudi taka, kot na primer ginko, ki so na svetu že iz časa dinozavrov. In prav dinozavri so se skupaj s kiti “skrivali” med več tisoč cvetočimi tulipani.
9240 kg papirja in s tem prispevali 831,60€ v šolski sklad. 😎
V jesenski in pomladni akciji smo tako skupaj zbrali 17180 kg papirja.🏆
Najbolj pridni pri zbiranju so bili v 3. C🌟! Sledita 3. Č in 5. C.
Seveda velja še posebej pohvaliti vse tiste, ki so krepko zavihali rokave in v zabojnik odvrgli več 100 kg papirja. BRAVO! 🌷🌼🍀
Otvorili smo jo na stadionu v Kranju s tekom na 60 in 600 metrov. Mogoče sta zima in vremensko muhasta pomlad malce okrnili naše mišice ter upočasnili naše noge, a smo kljub temu pognali naše “motorje” v šesto prestavo in tekli na vso moč. Sončno obarvan športni dan smo izkoristili še za skakanje po trampolinih, moštvene igre na igriščih, sončenje, klepetanje ob malici in razmišljanje o tem, zakaj ni športni dan kar vsak dan.
Ko so se po enem tednu vrnili v šolske klopi, so nam prav veselo pripovedovali, kako fino je bilo v Osilnici. Pa nas je kar malce skrbelo, saj je bilo nebo prekrito s sivimi oblaki. Ampak, ko imaš ob sebi prijetno družbo in je dan zapolnjen od jutra do večera, vreme nikoli ne pokvari veselja.
