V soboto, 9. junija, je pod okriljem TD Kokrica potekal že 11. Pohod po Mamutovi deželi. Običajno le-ta poteka v septembru, tokrat pa so se organizatorji odločili za rahlo spremembo in ga prestavili v predpoletni čas. Majhen delček dogodka smo z izletom v preteklost sooblikovali tudi mi.
Tokratni naziv mojstrov in mojstric ščetkanja je potoval v 5. Č. Z rednim in pravilnim umivanjem zob so pridno nabirali zajčke in si prislužili prvo mesto. Bravo! Zobna asistentka, ki je tekom šolskega leta sledila in usmerjala naše navade, je pohvalila tudi ostale razrede. Opozorila nas je le, naj ščetkanje postane redni del naše skrbi za zdravje.
Črtasta srajčka
in drobcena krila –
v lonček iz voska
bo med natočila.
Kaj pa tale:
V njem sobice sladko skrivnost hranijo.
prebivalci s pikom ga branijo.
Kdor odgovor na uganki pozna, se na čebelice dobro spozna. Na obisku pri čebelarju so se v začetku junija oglasili drugošolci in v okviru naravoslovnega dne spoznavali čebele – tako majhne pa tako koristne.
Življenje na kmetiji se kar precej razlikuje od vsakdana v mestu. Vsakodnevna skrb za živali, delo na polju in opravila za sproti, zapolnijo prav vsak dan v tednu od jutra do večera. Zagotovo je kakšen dan težko, ko bi najraje vzel počitnice, a na kmetiji to ne gre kar tako.
Kar tri dni so drugošolci preživeli na turistični kmetiji Zgornji Zavratnik, kjer so odkrivali kmečke radosti in bridkosti ter občudovali lepote narave. Prav res, da jim malce zavidamo, saj so šolske prostore zamenjali za najboljšo in najlepšo učilnico – NARAVO!
nahrbtnik na rame in gremo v hrib. Prvošolci in drugošolci do koče na Ljubelju, starejši pa do planinskega doma na Zelenici. Sari gre hitreje na kolesu, zato je dopoldne izkoristila za vijuganje med stožci.
Letošnja košarkarska sezona ni sanjska le za Luko Dončića, ampak se je sanjsko razpletlo tudi za naše “basketaše” 4. in 5. razreda. Fantje kot za šalo mečejo na koš in preigravajo nasprotnikovo obrambo. Temu dodamo še nekaj sreče in 1. mesto na Medobčinskem šolskem prvenstvu v košarki je tu. Še nekaj let pa gremo na Final Four, ali pa mogoče v NBA. No, nekaj v tem smislu. 🙂
Čeprav je staro mestno jedro Kranja oddaljeno od naše šole le tri kilometre, ga prav nič pogosto ne obiščemo. Škoda, saj sprehod po ulicah ponuja mnoge zanimivosti.
Da bi mesto bolje spoznali, so si petošolci za potep rezervirali celo dopoldne. Sprehodili so se do pomembnih stavb in spoznavali zgodovino mesta. V Gorenjskem muzeju pa so odkrivali zanimivosti ter lepote prelepe Gorenjske.
Seveda je. B.E.R.E. Bere pravljice, stripe, pesmi, revije. Bere časopise, zgodbe pa tudi podnapise. Bere vse, kar mu pride pod roke, a za uganko zavozlanko ima vedno čas. V aprilski je tokrat sodelovalo 54 ugankarjev. Prav vsi odgovori so bili pravilni, žal pa je 12 učencev pozabilo obkrožiti odgovor (kot je narekovalo navodilo). Srečni izžrebanki sta bili Hana iz 4. Č in Manca iz 5. C. Čestitke!
Na vrsti pa je še zadnja uganka v tem šolskem letu. Zagotovo znate prav vsi izpolniti nalogo, zatorej veselo na delo!
Včasih je morda na naši šoli res precej glasno, saj vsak nekaj želi ali pa si kakšno pravilo kdo po svoje prikroji, ampak v naših učilnicah se “skrivajo” tudi šolarji, ki pozdravijo, pridržijo vrata, pomagajo in prisluhnejo sošolcu ali sošolki, posodijo šilček, lepilo ali pisalo, mirno počakajo v vrsti ali na svojo besedo, brez hude jeze prenesejo poraz, saj je šlo le za igro … in še in še lepih manir se skriva v njih.
Prav zato, ker te čudovite vrline zaslužijo pohvalo, si je četica dobrosrčnih učencev in učenk prislužila prenočevanje na šoli. In verjeli ali ne bilo nas je kar trideset in imeli smo se megasuperfino. Iskali smo skriti zaklad, ustvarjali, “žurali”, se smejali in prisluhnili posebni japonski tehniki pripovedovanja zgodb imenovani kamišibaj. S svojim obiskom so nas razveselile tri mične gospodične Meta Furlan, Alja Kump in Urška Furlan. Hvala punce za čudovite zgodbe!
Sobotno dopoldne so obarvala srčna srca, ki smo jih skupaj z nasmehi, prijaznimi besedami in lepimi željami delili pred trgovino Mercator na Kokrici. Ste nas mogoče ujeli? Ob koncu pa smo si z zapestnicami prijateljstva pomahali v slovo in drug drugemu obljubili, da se bomo trudili še naprej. HURA ZA PREŠERNOVCE!
HVALA vsem, ki ste kakorkoli prispevali k izvedbi prenočevanja! Vsak majhen košček prispeva k ustvarjanju največjega in najlepšega mozaika srčnih Prešernovcev, ki jim ni vseeno, kako živimo in bogatimo življenje drug drugemu!
V hiši eksperimentov se nam včasih zdi, da je vse čarovnija, pa je v resnici le dobro premišljena naravoslovna filozofija, včasih malce težje razumljiva, a zato nič manj zanimiva. Številni eksperimenti navdušijo naše petošolce, da kar pozabijo na čas. Pred odhodom domov, si ogledajo še Ljubljano in dopoldne mine kot bi mignil.
